top of page
Search

Odgovorni smo, da svoje darove delimo s svetom

Updated: Jan 29, 2020

Pred kakšnim mesecem me je prijateljica iz Mojstrane povabila na koncert klasične glasbe v dolino Vrata. Zaradi slabega vremena (pri vsem soncu letos!🙃) je bil koncert prestavljen v majhno cerkvico v Mojstrani, cerkev sv. Klemena.


Koncert v majhni cerkvici je bil tako intimen, tako čudovit, da se je moje srce napolnilo z radostjo in hvaležnostjo (priznam, da tudi oči s solzicami), ker sem lahko priča temu čudovitemu dogodku, na katerem človek prek glasbe predaja svoje srce in dušo drugim.


In med koncertom me je ob hvaležnosti prešinila misel o tem, kako je vsak od nas nadarjen za nekaj. Vsak za nekaj drugega. Za nekaj, s čimer ga je obdarilo vesolje. Zakaj?


Pred (mnooogimi) leti sem brala knjigo Imenovali so jo dvoje src. Kar mi je ostalo v srcu, je to, kako med Aborigini vsak posameznik s svojim talentom enakovredno prispeva k življenju skupnosti, katere del je. In so vsa dela enako pomembna in vrednotena - od lovca, kuharja .... vse do poslušalca. Da, poslušalec ima enako pomembno vlogo v družbi, kot jo ima nekdo, ki skrbi, da skupnost ni lačna. To me je takrat močno fasciniralo, saj so me ljudje spraševali, zakaj neki si želim študirati sociologijo in psihologijo, če pa je prihodnost vendarle v ekonomiji. (K sreči me niso uspeli prepričati 😇)


Da se vrnem h koncertu in našim talentom. Ne samo, da bi morali vsa dela videti in razumeti kot enako-vredna, ampak bi celo moral vsak od nas čutiti dolžnost in odgovornost, da svoje darove in talente deli z drugimi!


Zato so mu bili dani!


Da napolni dušo in srce drugih, da sam žari v svojih talentih in z njim žarijo še drugi! ✨✨ Med koncertom sem razmišljala - če ti izjemni glasbeniki ne bi poslušali svojega srca in svojega življenja predali glasbi, jaz v njej danes ne bi mogla uživati, ne bi mogla doživljati občutkov, ki jih doživljam ob poslušanju teh virtuozov. Sama namreč ne znam tako igrati inštrumentov in nikoli ne bom razumela glasbe, kot jo razumejo oni. Občutila sem hvaležnost za njihovo interpretacijo glasbe, ki so nam jo predajali. Omogočili so mi doživljanje občutkov, ki jih, roko na srce, ne bi mogla doživljati, če bi bila omejena samo na svoje talente in se oni (ali pa drugi glasbeniki) ne bi odločili razvijati in deliti svojih darov.


Dolžni smo živeti življenje, v katerem blestimo, razvijamo svoje potenciale, darove, talente. Z njimi smo dolžni odgovorno ravnati - če jih kar zavržemo ali pa zanemarjamo, z njimi neodgovorno ravnamo! Zakaj pa so nam bili dani? Odgovorno ravnamo, ko jih negujemo, razvijamo in delimo. Dajemo drugim, kar sami nimajo. In oni dajo nam nekaj, kar imajo oni, mi pa nimamo. Kaj ni to lep svet? Sharing is caring! 🥰🥰


Kot tale pevec ⬇️⬇️⬇️ z nadzemeljskim glasom - ali ne bi bilo naravnost narobe, če ne bi svojega neverjetnega daru delil z nami?





15 views0 comments

Recent Posts

See All
bottom of page