Da živimo svoje življenje in se o sebi sami odločamo, je bistveno, da lahkotno delujemo s srcem iz naše intuicije. Da pri svojih odločitvah upoštevamo svoj klic srca in z intuitivno modrostjo naredimo pravi korak, ki nas vodi po poti srca. Da delujemo iz modrosti z ljubeznijo. Na lahkoten način.
Svoj klic srca najlažje začutimo tako, da se umirimo, se poglobimo vase, v svoje srce (naredimo vanj par vdihov in izdihov). Morda bomo začutili, videli, slišali, vonjali, kaj nam srce sporoča. Če smo v dilemi pred odločitvijo, si lahko vizualiziramo določeno situacijo. Če se v njej počutimo lahkotno, če se srce vzradosti in se obraz razjasni, je to v naše dobro. Težek, žalosten občutek pa nam da vedeti, da to ni naša pot ali pa da to ta trenutek še ni naša pot (morda moramo razrešiti še kak strah, da bo potem postala ta pot lahkotna).
Nato se lahko povežemo še s svojim centrom moči, modrosti in intuicije, ki se nahaja v spodnjem delu trebuha, pod popkom. To je spodnji dan tien, prvi od treh centrov oz. dan tienov v kitajski metafiziki. Dlani položimo na ta predel, se poglobimo vanj, naredimo vanj par vdihov in izdihov ter občutimo moč in stabilnost. Če imamo vprašanje, ga lahko postavimo, in ne čakamo niti ne pričakujemo odgovora. Povezali smo se s svojo intuicijo in modrostjo, odgovor bo prišel sam od sebe. Naša naloga je le, da se odpremo zanj.
Ko delujemo iz modrosti z ljubeznijo, iz centra moči in intuicije s srcem, se naše delovanje oplemeniti in postane srčno, pristno in naše. Sledimo svoji poti.
Takrat smo na pravi poti in živimo svoje življenje. Življenje, ki ga živim, postane moje. Od nikogar drugega. S tem pa pride še nekaj … odgovornost. Kar naenkrat za vsako odločitev, ki jo sprejmem, postanem odgovoren/na sam/a. Nihče drug ni kriv. Ne starši, ker so me tako vzgajali. Ne prijatelj, ki mi je svetoval. Ne partner, ki ne odobrava tega, kar si želim. Ne.
Samo jaz se odločam zase ali se ne odločam zase. Da ne pozabimo – tudi če se ne odločimo, je to odločitev. Pasivna odločitev, bi lahko rekli. Čeprav nam srce in intuicija govorita drugače, ostajamo v določeni situaciji ali ne delujemo, kot čutimo.
Srčno delovanje nam omogoča tudi to, da pokažemo svoje meje, ko je to potrebno, da sledimo sebi in svoji poti ter da ostajamo zvesti sami sebi. Da imamo znotraj sebe postavljene jasne meje in jih na zunaj pokažemo na nežen, na srčen način, z ljubeznijo. Jezik ljubezni je univerzalen in ga razumejo vsi narodi sveta.
Včasih je pač potrebno tudi na zunaj postaviti meje, vendar jih je potrebno najprej zgraditi znotraj sebe, da so trdne, in jih nato na ljubeč način skomunicirati z okolico. Začutimo jih v spodnjem centru moči, v spodnjem dan tienu. Kot rečeno, se tu nahajajo naša modrost, intuicija, moč, trdnost in stabilnost. In iz moči, trdnosti in stabilnosti izhajajo jasne meje. V drugem, srčnem centru oz. dan tienu, svoja stališča in odločitve oplemenitimo z ljubeznijo, da jih lahko predamo okolici na ljubeč način. Ker je ljubezen univerzalni jezik, nas bo okolica zagotovo razumela. Tudi brez velikih besed in razlag.
Ko smo v sebi resnično močni, prepričani in odločeni ter zaupamo, ko vemo, da je prav tako, se stvari zgodijo same od sebe in nas okolica, življenje in vesolje v tem podprejo.
Zagotovo zmajuješ z glavo in praviš – meni se ne zgodijo stvari same od sebe! Jaz si tako želim, pa nikakor ne gre! Res? Bodi iskren/a. Si resnično prepričan/a? Brez kakršnegakoli dvoma ali 'ampak'?
Vedno, ko stvari kar niso stekle, je bil pri meni prisoten kakšen 'ampak', kakšen strah pred novo situacijo ali pa kakšna korist v obstoječi situaciji. Zapustiti partnerja? Udobje varnosti napram strahu pred ostati sama. Šele ko sem spoznala, da sem tudi v odnosu sama, sem se odločila oditi. Ko smo samski, pa si velikokrat želimo partnerja, ampak … kaj če bom spet prizadet/a? Ali pa imamo željo, da bi naredili nekaj za svoje zdravje in že nekaj časa čutimo željo, da bi šli na vadbo – a se bojimo, saj tam nikogar ne poznamo, hkrati pa je doma tako prijetno in udobno…
Uskladiti moramo tudi zgornji center, zgornji dan tien, umiriti um in zavestno stopiti ven iz cone udobja. Vprašajmo se - česa si resnično želim? Kaj je v moje najvišje dobro? In kaj moram za to storiti?
Ko izstopimo iz cone udobja, navadno vstopimo v cono strahu, tu se lahko pojavijo tudi občutki panike – kjer iščemo izgovore in opravičila ter na nas vplivajo mnenja drugih, da bi se vrnili nazaj v ugodje in udobje. Tudi ljudem okoli nas bi to neznansko ustrezalo. V tem trenutku je pomembno, da zberemo moč, ves pogum, premagamo strah in poslušamo samo sebe in nikogar drugega. Odločimo se za tisto, kar čutimo, da je v naše najvišje dobro in temu sledimo.
Ko presežemo prvi dve coni, pridemo v cono učenja – v njej spoznavamo nove stvari, se čudimo in učimo. Naša cona ugodja se razširi, neznano postaja znano in udobno. Vedno več imamo moči, zaupanja vase in v življenje in vsak naslednji korak v našem napredku je lažji.
Samodejno vstopimo v cono rasti – tu si postavljamo nove cilje, dosegamo zastavljene cilje, začutimo svoje poslanstvo in živimo svoje sanje. Tu postane nemogoče mogoče, naše sanje postajajo vizija in sledimo korakom, s katerimi svojo vizijo uresničujemo. Naša vizija postaja naša realnost, naše življenje.
Zadnja cona je zato cona užitka, cona življenja! Cona, kjer se dogajajo neverjetne in čudežne reči!
Tudi sama sem v življenju dostikrat prestopala iz ene cone v drugo. V partnerskem odnosu, ko sem se odločala, da ga zaključim. V svoji karieri, ko sem se odločila, da bom živela svoje poslanstvo in na kar sem se pripravljala leta, še bolj intenzivno pa zadnje leto. V osebnem življenju, ko sem se odločila zase in za svojo srečo, zaključila odnose, ki me niso osrečevali in sčistila svoje telo, svoj um in svojo dušo.
Zakaj sem sama izstopila iz cone udobja, na vseh teh področjih? Ker se ves čas zavedam, verjamem in vem, da je možno veliko več kot samo 'as good as it gets'. Dolgoletni partner mi je nekoč rekel, da je pač odnos na neki točki 'as good as it gets' in da se je s tem treba sprijazniti. Vendar tega takrat nisem sprejela in še vedno v to ne verjamem. Zaupam življenju, da lahko živim vse, kar sanjam in kar čutim, da je mogoče. Da vse svoje notranje bogastvo tudi živim.
In živim svoje sanje, uresničujem ene sanje za drugimi. In moje notranje bogastvo se še množi, moje sanje še rastejo.
As good as it gets is just not good enough for me. Tako kot je, zame pač enostavno ni dovolj dobro.
Ključ je, da vemo in zaupamo, brez dvomov in strahov. Da je tako prav. Samo verjeti in želeti žal ni dovolj. Treba je vedeti in zaupati. Sebi, življenju in vesolju.
Pa je za uresničitev svojih sanj dovolj le verjeti in zaupati?
Najprej vesolju lahko brez pričakovanja odgovora predamo vprašanje: Kakšen čudež lahko ustvarim danes? Kaj vse je še mogoče?
Vesolje nas bo presenetilo in nam pokazalo vse razsežnosti vseh možnosti.
In naša odgovornost je, da dano priložnost izkoristimo in stopimo v akcijo. Da naredimo korak. Če nekaj začutimo kot del naše poti, naredimo ta prvi korak, vsi ostali bodo stekli sami od sebe.
Da stopimo iz cone ugodja, prestopimo v cono strahu in obe presežemo, namreč potrebujemo akcijo! Delovanje je enako pomembno kot notranje vedenje in zaupanje, da je nekaj mogoče. Če vemo in zaupamo, da nekaj zmoremo in da je nekaj mogoče, ničesar pa ne storimo v tej smeri, se to nikoli ne bo uresničilo. Smo kot ubogi vernik, ki prosi svojega boga, da bi zadel na lotu, a nikoli ne kupi srečke. Treba je kupiti srečko, dragi moji. Treba je narediti korak.
Spet na drugi strani pa če vsak dan kupujemo srečko, hkrati pa rečemo, saj nikoli nič ne zadanem in tudi nikoli ne bom. Zakaj potem kupujem srečko? Najprej spremenimo prepričanje – verjamem, vem in zaupam, da bom zadel/a na lotu. In potem grem kupit srečko!
Če si tudi ti želiš več od življenja in želiš na pot osebne rasti stopiti ob moji podpori, te vabim, da se mi pridružiš na brezplačni vadbi joge v dnevih odprtih vrat od 31.8. do 3.9. :)
Urnik in več informacij, kaj te čaka na vadbi, si poglej na povezavi:
Vabljen/a, da se prijaviš do 28. avgusta, preko e-mail naslova: drustvopotsrca@gmail.com ali telefonske številke 041 821 401 ali na spletni strani: https://www.potsrca.si/prijava.
Pozdravček,
Mojca
